Stvari, za katere niste vedeli, da so kanadske

Kanada ni le prostrana dežela mraza in vljudnih ljudi. Kar nekaj stvari iz Kanade uporabljamo v našem vsakdanjem življenju. A pogosto se ne zavedamo, da so tam izumili mnogo več kakor le prvi telefon. Tečaj angleščine je odlična priložnost, da se seznanite s kanadsko kulturo.

Dom javorjevega sirupa

Kadar pomislimo na Kanado in njene specialitete, se vedno najprej spomnimo na javorjev sirup (maple syrup). List tega nacionalnega drevesa je namreč tudi na njihovi zastavi. Kanadčani so največji pridelovalci sladkega sirupa na svetu.

Havajska pica – s Havajev ali iz Kanade?

Verjetno pa si ne bi mislili, da je Kanada država, kjer se je rodila havajska pica, na kateri je za mnoge kontroverzna sestavina – ananas (pineapple). Glede na ime Hawaiian pizza bi pričakovali, da se je ideja zanjo porodila v ameriški zvezni državi Havaji. A izumil jo je grški Kanadčan Sam Panopoulous za svojo restavracijo The Satellite v Ontariu.

Čeprav se je dodatka šunke in ananasa domislil že leta 1962, se ljudje še danes ne morejo odločiti, ali ananas sodi (belong) na pico. Prek objave na Twitterju je kanadsko recepturo branil (defended) sam predsednik vlade Justin Trudeau. Zapisal je naslednje besede: “I have a pineapple. I have a pizza. And I stand behind this delicious southwestern Ontario creation.”

Je Kanada kriva za ameriško obsesijo z arašidovim maslom?

Iz Kanade presenetljivo izhaja tudi eden najljubših ameriških prehrambnih izdelkov – arašidovo maslo (peanut butter). Tega naj bi leta 1884 patentiral (patented) farmacevt (pharmacist) Marcellus Gilmore Edson iz Montreala. Razvil ga je kot prehrambno alternativo za ljudi, ki hrane niso mogli žvečiti (chew).

Iznajdbo arašidovega masla pogosto zmotno pripisujejo znanemu ameriškemu izumitelju Georgu Washingtonu Carverju, ki je zaslužen za več kot 300 načinov uporabe arašidov. Iz njih se da pripraviti vse od čilijevih omak in šampona (shampoo) do kreme za britje (shaving cream) in lepila (glue), zato Carverja pogosto imenujejo oče industrije arašidov.

Merjenje razdalje z odometrom

Izumitelju iz province Nova Škotska je leta 1854 uspelo tisto, kar so poskušali iznajti že iznajditelji, kot sta Vitruvius in Ben Franklin. Iznašel je namreč odometer. To je bila naprava, ki je z vsakim vrtljajem kolesa merila prevoženo razdaljo in tako bila dobrodošel pripomoček izletnikom.

Snežni plug (snowplow)

tečaj angleščine

Snowplow.

Velika količina (amount) snega, ki zapade v Kanadi, pa je zobozdravnika dr. J. W. Elliota privedla do ideje o snežnem plugu (snowplow). Najprej so ga namestili na vlak, da je med vožnjo odstranjeval sneg s tračnic (train tracks).

Kaj pa baggage tag?

tečaj angleščine

Baggage tag.

Življenje je potnikom olajšal tudi John Michael Lyons iz New Brunswicka, ki je iznašel prvo etiketo za označevanje prtljage (baggage tag). Leta 1882 se je domislil tega malega, danes samoumevnega dokumenta, na katerem so bili zapisani podatki o lastniku (owner) prtljage in njeni destinaciji. V Kanadi so iznašli tudi prvi avtobus z dostopom za invalide in prvi električni voziček.

Praktični kanadski izumi za vsak dom

tečaj angleščine

Vrečke za smeti.

Leta 1950 sta Harry Wasylyk iz Manitobe in Larry Hansen iz Ontaria svetu predstavila nekaj tako vsesplošno uporabljanega, da se o njegovem izvoru (origin) nikoli ne vprašamo – iz vodoodpornega (waterproof) polietilena sta namreč ustvarila prve vrečke za smeti za komercialno uporabo.

Med kanadskimi iznajdbami, ki jih uporabljamo doma, se znajde še valjček za pleskanje (paint roller), dizajn katerega je ukradel ameriški izumitelj (inventor) in ga prvi patentiral.

Dnevno pa se ravnamo tudi po standardnem času, ki ga določajo časovni pasovi (time zones). Te je za železnice določil kanadski inženir Sadford Fleming leta 1883. Leta 1918 so jih uzakonili v ZDA, do 1929 pa jih sprejema ves svet.

Tečaj angleščine vam pomaga spregovoriti

Kanadski izumi so poskrbeli za lažje vsakdanje življenje, tečaj angleščine v jezikovni šoli Lingula pa bo poskrbel, da bo vaš pogovor v angleščini samozavesten.