V času svojega največjega obsega je bil britanski imperij poznan kot območje, kjer sonce nikoli ne zaide. Za vladanja kraljice Viktorije je Velika Britanija k svojim kolonijam že prištevala Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo, Južno Ameriko, manjše dele Srednje in Južne Amerike, Azijo in Afriko. Tečaj angleščine je odlična priložnost, da spoznate zanimivosti angleške kulture.

Nepredstavljiva velikost – četrtina planeta

Do leta 1921 je britanski imperij združeval približno 570 milijonov ljudi, kar je četrtina (quarter) svetovnega prebivalstva. Geografsko je obsegal 37 milijonov kvadratnih (square) kilometrov, kar je prav tako četrtina celotnega Zemljinega površja. Čeprav je dandanes funkcija imperija zmanjšana na Commonwealth, je njegova moč še vedno nezanemarljiva. Že njihov jezik se je ob tem razširil po vsem svetu, vpliv pa je viden tudi v gospodarstvu in športih, kot sta kriket (cricket) in nogomet.

13 prvih kolonij ZDA – britanska atlantska obala

Čeprav Velika Britanija ni kolonizirala Severne Amerike dolgih 80 let po njenem odkritju (discovery), je nazadnje le oblikovala 13 prvih kolonij. Te so bile razdeljene (divided) na:

• Kolonije New England (Connecticut, Rhode Island, Massachusetts in New Hampshire),
• Srednje kolonije (Delaware, Pennsylvania, New Jersey in New York) in
• Južne kolonije (Maryland, Virginia, North Carolina, South Carolina in Georgia).

Od leta 1700 naprej je prebivalstvo v 75 letih naraslo s 250.000 na kar 2.500.000. Trinajst britanskih kolonij je leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.

Avstralija – dežela kaznjencev

Britanci so svoje kaznjence (convicts) najprej pošiljali v kolonije v Severni Ameriki, po njihovi osamosvojitvi pa so v ta namen izkoristili Avstralijo. Kaznjence so uporabili kot delovno silo v zahtevnem novem okolju, a so lahko po odsluženi kazni zaprosili za svoje zemljišče in postali priseljenci. Le redki so se vrnili na domači otok. Ustvarili so svojo lastno, avstralsko identiteto (identity), zato so kasneje protestirali proti angleški praksi pošiljanja kaznjencev na avstralsko ozemlje.

Afrika – krvave vojne

Afrika je za Britance postala resneje zanimiva šele v 19. stoletju. Britanci so se začeli agresivno priseljevati na območje Južne Afrike, ki so ga že prej poselili nizozemski priseljenci Buri (the Boers). Ti so se Angležem umikali in ustvarili svoji državi, The Orange Free State in Transvaal, ki pa sta bili na območju, bogatem z rudami (minerals). Angleži so si ga hoteli prilastiti, zato so državi zavzeli v dveh krvavih (bloody) burskih vojnah. Angleška prisotnost ni bila pozitivna niti za domorodce, saj so jim želeli vsiliti britansko mišljenje o »treh C-jih«: commerce, Christianity, and civilization (trgovina, krščanska vera in civilizacija). 

 

 

Tečaj angleščine vam bo pomagal izpiliti znanje angleščine

To je le nekaj zanimivosti o britanski kolonizaciji. Da bi si o tem več lahko prebrali tudi sami, vas vabimo na tečaj angleščine v Linguli, kjer boste izpilili znanje in izboljšali besedni zaklad.